Agroforestry in the Netherlands – Integrating trees on farms. How to get started with agroforestry in the province of North Holland?

Kmetijsko gozdarstvo, načrtno vključevanje drevesnih in grmovnih vrst v dejavnosti poljedelstva in živinoreje, kot trajnostna oblika kmetijstva na Nizozemskem pridobiva vse več pozornosti. Ta članek obravnava sistem kmetijskega gozdarstva, njegove različne oblike in zgodovino na Nizozemskem ter proces njegove uvedbe in izvajanja na kmetijah. V projektu "Proeftuin Agroforestry NoordHolland" so štirje kmetovalci, skupaj z Naravovarstvenim uradom na Nizozemskem (Natuur en Milieufederatie Noord-Holland), krajinskim arhirektom in raziskovalci z Inštituta Louisa Bolka (Louis Bolk Instituut) sodelovali pri vključevanju kmetijskega gozdarstva na njihove kmetije. Skupaj so raziskali njihove želje, zmožnosti in možnosti in njihove potrebe. Pri tem so se pojavila vprašanja o tehničnih in finančnih vidikih vključitve kmetijskega gozdarstva na kmetiji ter o poslovni zasnovi in strategiji. Ugotovitve in znanje, zbrano med Slika 1: Sadovnjak „ Fruittuin van West“ je bil eden od udeležencev operativne skupine „Proeftuin Agroforestry“. V sadovnjaku, sestavljenem iz različnih vrst sadnega drevja, se pasejo kokoši. Sadje lahko obiskovalci obirajo sami. Datum kdaj je sadje zrelo za obiranje, je objavljeno na spletni strani. procesom je dosegljivo na spletni strani www.landbouwmetnatuur.nl. Namen EIP AGRI operativne skupine "Proeftuin Agroforestry Noord-Holland" je bil kmetovalcem, ki želijo na svojih kmetijah vključiti drevesne in grmovne vrste, zagotoviti orodje in smernice. Cilj je pospešiti proces, skozi katerega gredo in narediti odločitve jasnejše. Kmetijsko gozdarstvo ima lahko veliko oblik: od vključevanja živali v gozdove do združevanja dreves s poljščinami. Možno je tudi vključevanje dreves na travnike in med živino. Možne so različne kombinacije dreves z drugimi kmetijskimi dejavnostmi. Znotraj kmetijsko gozdarskega sistema je lahko poudarek različen. Poudarek je lahko na primer na reji perutnine, pri čemer imajo drevesa podporno vlogo, ali obratno s poudarkom na pridelavi sadja ali oreškov, pri čemer perutnina opravlja podporne funkcije. Pogost sistem vključuje lesnate rastline v vrstah, med njimi pa poljščine. Predlagan sistem lahko vključuje tudi občasno pašo. Kmetijsko gozdarstvo združuje prakse kmetijstva in gozdarstva ter ustvarja integrirane sisteme, ki imajo številne ekološke in ekonomske koristi. Kmetijsko gozdarstvo (v nizozemščini znano kot ‘boslandbouw’ ali ‘agrobosbouw’, je opredeljeno kot namerno vključevanje lesnatih rastlin (drevesnih in grmovnih vrst) s panogama poljedelstva in živinoreje zaradi predvidenih koristi, izhajajočih iz ekoloških in gospodarskih interakcij. Ta definicija poudarja raznolikost kmetijsko gozdarskih sistemov in poudarja pomen sadnje dreves – za dosego ekoloških in/ali ekonomskih koristi. Kmetijsko gozdarstvo na Nizozemskem – integracija dreves na kmetijah. Kako začeti s kmetijskim gozdarstvom v provinci Severna Holandija? Kaj je kmetijsko gozdarstvo in zakaj je pomembno? Različne oblike kmetijskega gozdarstva Avtor: Michael den Herder, European Forest Institute (EFI) Poleg tega so lahko drevesa vključena tudi brez neposredne gospodarske funkcije in so namenjene povečanju biološke raznovrstnosti, krepitvi krajinske vrednosti pokrajine ali izboljšanju počutja živali (ekosistemske storitve). Načrtovanje sistema je lahko kompleksen postopek zaradi omejenega števila primernih sistemov, ki lahko služijo kot primer izvajanja kmetijskega gozdarstva na Nizozemskem in dejstva, da so za uspešno kmetijsko gozdarstvo potrebne prilagojene rešitve. Ocenite trenutno stanje in prepoznajte ter določite kaj obdržati in kaj izboljšati. Opredelite ambicije in cilje za vključevanje drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevajte, ali je glavni cilj povečanje biološke raznovrstnosti, spodbujanje ekosistemskih storitev in dobrega počutja živali ali povezovanje naravnih virov. Cilj je lahko tudi diverzifikacija proizvodnje, raziskovanje novih proizvodov kot so sadje in oreščki, ali povezovanje dejavnosti, kot so rekreacija, turizem ali izobraževanje. Bistveno je, da določite glavno gospodarsko usmeritev (gozdarstvo, poljedelstvo, živinoreja ali druge dejavnosti). Prav tako se morate odločiti, v kakšnem obsegu želite izvajati, od majhnega vključevanja do veliko obsežnega kmetijskega gozdarstva. Naredite temeljne raziskave o vzpostavitvi, upravljanju, gojenju in morebitni pridelavi proizvodov ter raziščite povpraševanje na trgu. Kadar je mogoče, poiščite nasvete pri kmetih, ki že prakticirajo kmetijsko-gozdarske sisteme. Kmetijsko gozdarski sistemi v kmetijstvu niso novost. Zgodovinsko so bila drevesa sestavni del kmetijske krajine. Zagotavljala so proizvode kot so sadje, oreški, les, energija, in krma za živali. Hkrati so drevesne in grmovne vrste zagotavljale ključne ekosistemske storitve, kot so zaščita pred vetrom, senca za ljudi in živino in zagotavljanje tal s hranili. Kakorkoli, veliko teh elementov je v zadnjem stoletju izginilo iz nizozemske pokrajine zaradi konsolidacije zemljišč, povečanja obsega kmetijskih dejavnosti in razpoložljivosti alternativnih živil, krme, gradbenih in energetskih proizvodov. Posledično so se izgubile tudi ekosistemske storitve, ki jih zagotavljala drevesa. Trenutno se na Nizozemskem razvijajo različni kmetijsko gozdarski sistemi. Ti vodijo k inovativnim poslovnim modelom, ki spodbujajo kombinacijo rekreacije, izobraževanja, pridelave poljščin. Če primerjamo s preteklostjo, je danes veliko večji poudarek na zagotavljanju ekosistemskih storitev. Namen EIP-AGRI operativne skupine "Proeftuin Agroforestry Noord-Holland" je bil zagotoviti smernice za kmete, ki želijo na svojih kmetijah vključiti drevesne in grmovne vrste. Vrsta kmetijsko gozdarskega sistema, primerna za določeno kmetijo je odvisna od različnih dejavnikov, kot naprimer: vrsta tal, velikost zemljišča, tip kmetije, pokrajina, intenzivnost, tržne priložnosti in interesi kmeta, njegove sposobnosti in ambicije. Na uspevanje drevesnih vrst ima lokalno okolje pomemben vpliv. Ključni dejavniki so vrsta in globina tal ter višina podtalnice. Z opazovanjem obstoječih drevesnih vrst v okolici lahko dobite dragocen vpogled. Tla in hidrologija: Za informacije o tleh in podtalnici na parcelni ravni uporabite spletne vire. Posvetujte se z lokalnimi drevesnicami glede priporočenih vrst. Ponovno vključevanje starih sistemov v sodobno kmetijstvo Koraki procesa: Korak 1: Trenutno stanje Korak 2: Faza orientacije Korak 3: Agro ekološka analiza in lokacija parcel Vključevanje drevesnih in grmovnih vrst: korak za korakom Postopek načrtovanja Zgodovina krajine: Preučite zgodovinsko rabo zemljišč na parcelah in v okolici z uporabo spletnih virov. V preteklosti so drevesa, prisotna v nizozemski krajini morda izginila zaradi konsolidacije zemljišč. Lokalni naravni cilji: Zagotovite, da je izbrani kmetijsko gozdarski sistem skladen z lokalnimi naravnimi in krajinskimi cilji. Namembnost zemljišča: Na občini se pozanimajte o namembnosti zemljišč in ustreznih predpisih. Kmetijstvo in drevesa: Sedanji nizozemski predpisi opredeljujejo kmetijska zemljišča na način, ki lahko omejuje razvoj kmetijskega gozdarstva, posebej v povezavi s subvencijami. Korak 4: Skiciranje in oblikovanje Korak 5: Od osnovnih dejavnosti do poslovnega modela Kompleksnost oblikovanja je lahko različna. Z našim pridobivanjem znanja se načrti pogosto razvijajo. Posvetujte se s specializiranimi svetovalci, krajinskimi organizacijami, drevesnicami in drugimi kmeti. Upoštevajte medvrstne ekološke interakcije, vključno s kompeticijo za vodo, svetlobo in hranila ter alelopatijo (kemične interakcije med rastlinami). Pozitivne interakcije, kot so tiste, ki jih najdemo v permakulturnih vrtovih, bi lahko spodbujali, medtem ko bi se morali negativnim interakcijam, kot so učinki juglona iz črnega oreha (Juglans nigra), ki zmanjšuje rast nekaterih občutljivih rastlinskih vrst, izogibati. Upoštevajte dejavnike, kot so poraba vode in transpiracija, količina padavin , zmanjševanje vetra z živimi mejami in senca. Ko so zaključeni prvi štirje koraki, postanejo prihodnje kmetijsko gozdarske dejavnosti jasnejše. Razvoj uspešnega poslovnega modela zahteva opredelitev ciljnih skupin in strank, navezavo stikov s strateškimi partnerji in zagotovitev financiranja. To je posebej pomembno za sisteme, ki vključujejo drevesa, ki letno obrodijo pridelek. Razmislite o potrebnih naložbah za vzpostavitev in vzdrževanje sistema, vključno z začetnimi stroški, pripravo zemljišča, Gozdno-pašni sistemi, ki vključujejo drevesne in grmovne vrste s pašno živino so pomembna oblika kmetijskega gozdarstva, posebej v Sredozemlju. Ti sistemi prinašajo številne koristi za živinorejo, od zagotavljanja sence in zavetja do izboljšanja kakovosti paše in zagotavljanja prehranskih dodatkov preko prehranjevanja z deli dreves. Tudi na Nizozemskem se je v preteklosti izvajala gozdna paša, nekatere prakse pa je mogoče najti še danes. Primeri vključujejo pašo v sadovnjakih, kjer perutnina nadzoruje škodljivce in gnoji drevesa ter vključevanje živine v mlade sadovnjake ali pašnike z drevesi. Skrbno in previdno upravljanje, vključno z zaščito mladih dreves pred objedanjem je ključnega pomena. rastlinskim materialom, zaščito dreves, delovno silo in po možnosti stroji za spravilo, skladiščenje in predelavo. V Severni Holandiji so bili zgodovinsko majhni kmetijsko gozdarski sistemi pogosto blizu tradicionalnih ‘stolpboerderijen’ (tip tradicionalne nizozemske kmečke hiše) in so pogosto vključevali gozdno-pašne sisteme z drevesi, travo in ovcami. Pokrajina je pretežno sestavljena iz odprtih obdelovalnih površin in šotnih travnikov s prostranimi razgledi. V preteklosti so živino zadrževali z jarki in ne z ogradami. Te odprte pokrajine so pomembna gnezdišča travniških ptic, za katere zasaditev dreves ni vedno zaželena. Tako kmetijsko gozdarstvo ne podpira vseh oblik biotske raznovrstnosti. Kakorkoli, v Severni Holandiji so območja, kjer je kmetijsko gozdarstvo primernejše in lahko prispeva k zmanjšanju vetrne erozije, na primer na notranjih straneh sipin, kjer je problem, da veter odnaša rodovitno prst (vetrna erozija). Na teh območjih se pogosto goji čebulnice. Vključevanje pasov za zaščito pred vetrom lahko zaščiti zemljišča in ustvari ugodno mikroklimo za rast pridelkov. Drugod lahko drevesa okrepijo kmetijske sisteme in pozitivno vplivajo na krajino in lokalne cilje biotske raznovrstnosti. Kmetijsko gozdarstvo v Severni Holandiji Kmetijsko gozdarstvo in živinoreja Kmetijsko gozdarstvo ponuja dragocene možnosti v poljedelstvu in hortikulturi. Primer so mejice v kmetijstvu. Ta sistem vključuje drevesa, posajena v vrstah, med njimi pa je poljščina. Ta metoda zahteva redno ukrepe z vidika vzdrževanja mejic. Ko drevesa zrastejo se zdi, da pridelki uspevajo v dolgih koridorjih. V sisteme mejic je možno vključiti tudi začasno pašo živine. Živali kot so prašiči lahko pripomorejo k oranju, piščanci pa lahko nadzorujejo plevel med drevesi. Kmetijsko-gozdarski sistemi se osredotočajo na povečanje produktivnosti obstoječih gozdov in ne na sajenje dreves na kmetijska zemljišča. Primeri vključujejo gojenje gob šitak na odmrlih hrastovih deblih in pašo prašičev v gozdu. Ključno načelo permakulture je, da vsak element v sistemu (rastline, živali in ljudje) opravlja več funkcij. Pri vključevanju drevesnih in grmovnih vrst je zato ključnega pomena, da izberemo tiste ki te funkcije maksimirajo. Sadno drevo lahno na primer obrodi sadje, zagotavlja senco in zavetje za kokoši, medtem ko kokoši ležejo jajca in gnojijo drevesa. Tudi lokacija je zelo pomembna. V tem razdelku so podrobno opisane različne drevesne in grmovne vrste, primerne za kmetijsko gozdarstvo na Nizozemskem, razvrščene glede na njihove ekološke funkcije in rastne pogoje: Hitro rastoče vrste: hitrorastoče vrste (vrbe, topoli, jelše) uspevajo na razmeroma uspevajo na razmeroma vlažnih lokacijah in pomagajo izboljšati odtekanje vode. Na bolj sušnih rastiščih bodite pozorni na sušni stres in kompeticijo za vodo med drevesi in poljščinami. Vrba in topol sta lahko uporabljena tudi za fitoremediacijo (odstranjevanje težkih kovin, kot je kadmij, iz tal). Vrba (Salix spp.): Najbolje uspeva na vlažnih tleh. Zgodaj spomladi zagotavlja nektar in cvetni prah. Uporablja se za krmo, zavetje za živali na prostem, mejice, zaščito pred vetrom in za pridobivanje sekancev in lesa s kratko proizvodnjo dobo. Vrbe, obrezane na panj so značilen krajinski element v nižjih predelih Nizozemske. Obrežni varovalni pasovi so pogosto uporabljena oblika kmetijskega gozdarstva. Vključuje sajenje drevesnih in grmovnih vrst vzdolž rečnih bregov za preprečevanje erozije in izpiranja kranil v površinske vode. Obrežni varovalni pasovi so pomembni za doseganje regionalnih ciljev na področju podnebja, vode in biotske raznovrstnosti. Čeprav neposredno ne prinašajo pridelka, posredno ugodno vplivajo tako na kmetijstvo kot naravo, saj preprečujejo spiranje materiala v površinske vode, delujejo kot vetrna zaščita (zmanjšujejo transpiracijo) in ustvarjajo ekološke koridorje. Kmetijsko gozdarstvo v poljedelstvu in hortikulturi Drevesne vrste, njihove funkcije in proizvodi Slika 2: Vrba, obrezana na panj, blizu Zaandama, Severna Holandija. Poleg tega panjevsko gospodarjenje z na primer vrbo znotraj kokošjih ograd predstavlja – živalim zavetje in človeku trajnostni vir materiala za obrt kot je na primer pletarstvo hkrati pa povečuje biološko raznovrstnost. Nekateri kmetje sadijo določene drevesne vrste kot je vrba tudi na pašnikih kot krmna drevesa in naravni vir salicilne kisline, ki deluje analgetično in s tem živini lajša bolečine. Topol (Populus spp.): Zaradi hitre rasti je primeren za proizvodnjo lesa, proizvodnja doba pa je kratka (le 30 let). V preteklosti je bil prisoten predvsem v topolovih nasadih. Bolje se kombinira s travniki in pašniki kot s poljščinami (odrasli topoli lahko tekmujejo za hranila in vodo z določenimi hortikulturami). Vezava dušika in mineralov: Te vrste z vezavo atmosferskega dušika ali črpanjem mineralov iz tal povečujejo rodovitnost tal. Črna jelša (Alnus glutinosa): Tvori simbiozo z bakterijami, ki vežejo dušik. Njeni listi so bogati z dušikom in koristijo življenju v tleh. Črna jelša raste relativno hitro in dobro prenaša vlažne razmere. Pogosto je posajena vzdolž jarkov za stabilizacijo bregov. Tradicionalno se jo obrezuje na panj in zagotavlja senco in zavetje za živino. Robinija (Robinia pseudoacacia): Prav tako tvori simbiozo z bakterijami, ki vežejo dušik, zaradi česar ima liste bogate z beljakovinami. Njena skorja in plodovi pa vsebujejo toksine, zaradi česar je manj primerna za krmo. Lipa (Tilia spp.): V preteklosti je bila cenjena zaradi lesa, danes pa jo sadijo predvsem v bližini kmetij, vasi in mest. Njeni dišeči cvetovi privabljajo čebele in druge žuželke. Mladi listi so užitni. Listi so bogati s kalcijem, kar koristi tako živini kot življenju v tleh. ù Kobulasta oljčica (Eleagnus umbellata): Je trpežen grm, ki prenaša morski veter in sol. Zato je primeren za obalna območja. Prav tako veže dušik. Ima bele cvetove in obrodi jagode, primerne za marmelade. Peščena tla: Na peščenih tleh dobro uspevajo vrste kot so breza, hrast, pravi kostanj, rakitovec, češnja in sliva ter nekatere sorte jablane in hruške. Mlada drevesa so na peščenih tleh občutljiva na sušo in jih je prvih nekaj let potrebno redno zalivati. Pravi kostanj (Castanea sativa): Zaradi plodov ga gojijo v Franciji, severnem delu Španije in v Italiji (uživanje kostanja in predelava v moko ter namaz). Zraste v velika drevesa, ki zagotavljajo tako senco kot pridelek. Breza (Betula spp.): Avtohtona na Nizozemskem. Spomladi se lahko črpa brezov sok. Za živino zagotavlja rahlo senco. Njen cvetni prah je zelo alergen. Zasoljenost tal (talne razmere): Nekatere vrste prenašajo slana tla, med njimi sta tudi višnja in rakitovec. Višnja (Prunus caesius): Primarno se jo goji zaradi plodov, ki se uporabljajo v živilskih izdelkih kot sta sok in pivo. Najdemo jo tudi naravno prisotno v gozdnem robu. Rakitovec (Hippophae rhamnoides): Naravno je prisoten na apnenčastih sipinah. Hitro raste in je odporen na sušo. Fiksira dušik in njegove jagode, bogate z vitaminom C, se uporablja za izdelavo marmelad. Grmovnice za ptice pevke: Grmovnice kot so glog, dren, navadna krhlika, črni bezeg in navadni šipek so na odprtih območjih pomemben habitat ptic pevk. Velika raznolikost mejic privablja tudi koristne žuželke. Glog lahko tvori neprehodno oviro za živino. Drevesa za krmo in mejice Raznovrstna živa meja iz drevesnih in grmovnih vrst lahko živini zagotovi naravno dopolnilo mineralov in elementov v sledovih. Pomemben je urejen dostop do dreves za krmo, da se omogoči njihova obnova. Priporočljive so hitro rastoče vrste, drevesa pa se neguje tako, da imajo mlade poganjke dostopne živalim. FOREST4EU Project FOREST4EU Project [email protected] forest4eu.eu Contacts Funded by the European Union (Grant n. 101086216). Views and opinions expressed are however those of the authors only and do not necessarily reflect those of the European Union or REA. Neither the European Union nor the granting authority can be held responsible for them. partners: Further information Getting started with agroforestry [Aan de slag met agroforestry]: https://www.mnh.nl/project/proefpercelen-agroforestry/ Food forests and agroforestry [Voedselbos en agroforestry]: https://www.mnh.nl/project/voedselbossen-en-agroforestry/ Knowledge Hub Nature-Inclusive Agriculture [Kennispunt Natuurinclusieve Landbouw]: https://www.landbouwmetnatuur.nl/ Michael den Herder, European Forest Institute, Yliopistokatu 6 B, 80100 Joensuu, Finland email: [email protected] Članek je bil pripravljen v sklopu projekta FOREST4EU kot del gradiva za krepitev zmogljivosti, namenjenega zainteresiranim stranem po vsej Evropi. Medtem ko so inovacije, razvite v operativnih skupinah, običajno na voljo na lokalni ravni, je cilj projekta FOREST4EU prenos znanja in najboljših praks na področju gozdarstva in kmetijskega gozdarstva na zainteresirane strani in operativne skupine po vsej Evropi. O projektu FOREST4EU Sadjarstvo: Večina sadnega drevja dobro uspeva na glinenih in ilovnatih tleh, ki dobro zadržujejo vodo. Za gojenje na peščenih tleh so na voljo posebne sorte. Pogosto je potrebno navzkrižno opraševanje, za kar so potrebni opraševalci. Sadno drevje se običajno cepi. Podlaga vpliva na vitalnost drevesa. Na izbiro so nizkodebelna, srednjedebelna in visokodebelna drevesa. Visokodebelna drevesa so primerna za sadovnjake, v katerih se izvaja tudi paša. Pridelava orehov: Pridelava orehov je na Nizozemskem majhen sektor. Kakorkoli, priljubljenost pridelave orehov na regionalni ravni narašča. Navadni oreh (Juglans regia): Ni avtohton, vendar so ga v preteklosti sadili v bližini kmetij in vzdolž nasipov. Za izogib poškodbam zaradi zmrzali so najprimernejši pozno cvetoči kultivarji. Navadnemu orehu ustrezajo tla, ki slabo zadržujejo vodo. Navadni oreh se pogosto kombinira z drugimi pridelki ali z živalmi, ker potrebuje dolgo časa da prvič obrodi. Navadni oreh je najboljša izbira za proizvodnjo lesa. Navadna leska (Corylus avellana): Avtohtona na Nizozemskem. Naravni različki so primerni za mejice in kot grmi za krmo. Hibridne sorte obrodijo več lešnikov. Leska uspeva na različnih vrstah tal (s pH > 5) s stalno vlago. Kmetijsko gozdarstvo predstavlja obetavno pot proti bolj trajnostnem in odpornejšem kmetijstvu na Nizozemskem.Kmetje lahko ob skrbnem upoštevanju lokalnega okolja, temeljitem načrtovanju in učenju iz obstoječih primerov uspešno vključijo drevesne in grmovne vrste v svoje kmetijske dejavnosti ter tako pridobijo ekološke in gospodarske koristi. Zaključek Boki Luske, Evert Prins, Erna Krommendijk, Nienke Geerts. 2020. Agroforestry op het Landbouwbedrijf - Bomen en struiken inpassen. Hoe pak je dat aan in Noord-Holland? Louis Bolk Institute, the Netherlands. Available online at: https://www.landbouwmetnatuur.nl/wpcontent/uploads/2020/12/LBI-brochureAgroforestry.pdf Literatura